Zavzetost pri delu ne temelji le na motivaciji zaposlenih, temveč zahteva tudi spodbudno delovno okolje, ki prepoznava različne motive posameznikov in jim omogoča ustrezne pogoje.
Motivacija zaposlenih je ena izmed najpogosteje obravnavanih tem v sodobnem delovnem okolju. Organizacije si želijo več zavzetosti, vodje iščejo načine, kako spodbuditi sodelavce, posamezniki pa si želijo več smisla, energije in zadovoljstva pri svojem delu.
Motivacija nastaja iz prepleta posameznika in delovnega okolja. Doseganje in ohranjanje motivacije zaposlenih zahteva razumevanje vseh dejavnikov ter redno vlaganje v vsakega od njih.
Motivacija je šele začetek
Motivacija je notranja energija, ki nas spodbuja k aktivnostim in nas usmerja proti ciljem, ki so nam pomembni. Deloma prihaja iz nas samih (notranja motivacija), deloma pa iz okolja (zunanja motivacija).
Motivacija posameznika pogosto velja za ključ do uspeha, vendar sama po sebi ni dovolj. Predstavlja predvsem »vstopnico« ali pripravljenost za delovanje.

Da motivacija vodi do vidnejših rezultatov, potrebujemo poleg te notranje energije in želje, da bi nekaj dosegli, še:
jasne cilje – ti pomagajo, da vemo, kam in kdaj točno želimo priti, ter so merilo našega uspeha;
dobre delovne navade – te omogočijo, da smo zmožni delovati disciplinirano in s čim manj napora;
učinkovito organizacijo dela – gre za ureditev okolja, da nas podpira pri doseganju rezultatov;
sposobnost vztrajanja ob ovirah – zavedanje, da lahko na poti do rezultatov naletimo na težave, ter da ob njih ne obupamo.
Primer: Zaposleni v prodaji si močno želi doseči dobre rezultate. Sprva nima jasno določenih ciljev in načrta dela. Poskuša različne prodajne aktivnosti in zanje porabi veliko časa, uspeha pa ni. Začne obupavati in opušča prizadevanja poskusiti še kaj novega. Ko skupaj z vodjo določita konkretne prodajne cilje, razdelita naloge po prioritetah ter ko zaposleni uvede redno spremljanje svojega napredka, začne svoje delo organizirati bolj učinkovito. Ob prvih zavrnitvah strank ne obupa, ampak vztraja in prilagaja pristop. Motivacija tako v kombinaciji z jasnimi cilji, dobrimi delovnimi navadami in vztrajnostjo vodi do boljših prodajnih rezultatov.
Kaj motivira zaposlene?
Na motivacijo zaposlenih vplivajo številni dejavniki dela in zaposlitve, med njimi:
občutek smisla pri delu,
zanimive ali zahtevne naloge,
odnosi z vodjo in sodelavci,
možnosti za razvoj in učenje,
priznanje za dobro opravljeno delo,
stabilnost in varnost zaposlitve.
Pri nekaterih ljudeh je glavni vir motivacije strokovna odličnost in želja po znanju. Drugi iščejo več odgovornosti in vpliva. Nekateri si želijo predvsem stabilnosti, drugi jih motivirajo novi projekti, izzivi ali večja samostojnost pri delu.
Na primer: mlajši strokovnjak lahko največ motivacije črpa iz učenja in napredovanja. Po drugi strani pa lahko izkušen strokovnjak večjo motivacijo najde v samostojnosti, zaupanju in vplivu na pomembne odločitve.
V praksi pogosto vidimo, da ista nagrada ne motivira vseh enako. Nekdo bo zelo cenil dodatno izobraževanje, drugi pa možnost fleksibilnega delovnega časa.
Pri iskanju nove zaposlitve ali kadra ter pri razvoju zaposlenih je zelo pomembno zavedanje, ali in kako lahko delovno okolje zagotovi pogoje, ki bodo spodbujali motivacijo zaposlenih.
Vpliv pripadnosti zaposlenih
Pripadnost zaposlenih pomeni občutek povezanosti zaposlenega z organizacijo, v kateri dela. Gre za to, da posameznik podjetje ne dojema le kot nujno življenjsko obvezo ali vir prihodka, temveč kot okolje, s katerim se poistoveti in katerega cilje razume kot pomembne tudi zase.
Ko zaposleni čutijo pripadnost, so običajno bolj zavzeti pri svojem delu, pripravljeni vložiti dodatni trud in bolj odgovorno prispevati k skupnim ciljem.
Nekateri zaposleni težje in drugi lažje razvijajo pripadnost podjetju. Se pa tak odnos mnogo prej razvije v okoljih, kjer vladajo zaupanje, spoštovanje, jasna vizija, možnost doprinosa zaposlenih ter občutek, da je njihovo delo opaženo in cenjeno.
Kako lahko vodje vplivajo na motivacijo zaposlenih?
Vodje pogosto govorijo o tem, da morajo motivirati zaposlene. Pomembno zavedanje je, da motivacije drugih ljudi ne moremo »ustvariti«. Lahko pa prepoznavamo, kaj druge motivira, ter vplivamo na njihovo motivacijo preko načina komunikacije, dela, ki ga dodelimo, ter smeri in količine razvoja.
Zaposleni imajo vso pravico biti različno motivirani za svoj doprinos v podjetju. Vodja pa ima to moč in dolžnost, da spremlja motivacijo sodelavcev, se nanjo ustrezno odziva ter ustvarja pogoje, v katerih se lahko motivacija zaposlenih realizira.
V praksi to pomeni predvsem tri stvari:
Ohranjati obstoječo motivacijo zaposlenih – dati pohvalo, priznanje ali omogočiti razvoj, kar dodatno spodbudi zaposlene, ki so že motivirani in zavzeti pri svojem delu.
Spodbuditi motivacijo, ko je ta prisotna in izkazana, a v (pre)majhni meri – povečati jasnost nalog, ciljev in pričakovanj, osmišljanje dela in predstavljanje širše slike, kar povečuje zavzetost.
Odstraniti ovire, ko motivacije ni ali se ne pokaže – razjasniti in aktivno odpravljati ovire, ki lahko zavirajo motivacijo (npr. odsotnost priznanj, napeti odnosi, strah pred napakami, občutek preobremenjenosti).

Motivacija kot skupna odgovornost
Motivacija pri delu ni samo naloga vodij ali kadrovskih služb. Nastaja v odnosu med posameznikom, vodjo in širšim organizacijskim okoljem. Gre za dinamičen proces, v katerem vsak od teh dejavnikov prispeva svoj del.
Posamezniki lahko veliko naredijo za svojo motivacijo z razmislekom o svojih vrednotah, ciljih in načinu dela. Ko bolje razumejo, kaj jim daje energijo, kaj jih zanima in kakšen razvoj si želijo, lažje usmerjajo svoje delo ter iščejo priložnosti, ki jih dodatno spodbujajo.
Vodje pa imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju okolja, v katerem zaposleni dobijo jasna pričakovanja, podporo pri delu ter priložnosti za učenje in razvoj. Z načinom vodenja, komunikacijo in odnosom do sodelavcev lahko pomembno vplivajo na to, ali se motivacija zaposlenih krepi ali postopoma zmanjšuje.
Pomemben vpliv ima tudi organizacija kot celota – njena kultura, vrednote, način sodelovanja in občutek pravičnosti v odnosih. Okolje, ki spodbuja zaupanje, spoštovanje in sodelovanje, zaposlenim omogoča, da lažje razvijejo občutek pripadnosti ter večjo zavzetost pri delu.
Ko se ti elementi povežejo, nastane delovno okolje, kjer ljudje ne delajo zgolj zato, ker morajo, temveč zato, ker v svojem delu prepoznajo smisel, osebni razvoj in možnost, da prispevajo k skupnim ciljem.
Razvoj motivacije v praksi
Pri dvigu motivacije zaposlenih lahko pomembno pomagata coaching in razvoj vodstvenih veščin.
V podjetju O. K. Consulting zato izvajamo coaching za posameznike ter program Šola sodobnega vodenja. V coaching procesu posameznike podpremo pri boljšem razumevanju svoje motivacije, kariernih ciljev in osebne učinkovitosti. V programu Šola sodobnega vodenja pa vodje razvijajo ključne veščine motiviranja, komunikacije in vodenja ekip.
Takšni razvojni procesi pomagajo posameznikom in organizacijam bolje razumeti dejavnike, ki vplivajo na motivacijo, ter jih povezati z večjo učinkovitostjo, boljšimi odnosi in dolgoročnim zadovoljstvom pri delu.