Psihološko testiranje kot konkurenčna prednost

Predstavljajmo si naslednji scenarij.

Dva kandidata sedita pred nami. Prvi ima 15 let vodstvenih izkušenj v uglednem podjetju, opravljeno izobraževanje MBA in govori tri jezike. Drugi ima manj bleščeč življenjepis, vendar vas nekaj pri njem pritegne. Način, kako se odziva na nepričakovan telefonski klic med razgovorom, kako se odzove na vašo kritično pripombo, kako v njegovih očeh vidite resnično razumevanje, ko opišete izzive vašega tima.

Večina podjetij bi učinkovito izbrala prvega. Znanstvene raziskave pa dokazujejo, da bi lahko ta odločitev vaše podjetje veliko stala.

Skrita resnica, ki je kadrovski oddelki ponekod še vedno ne želijo slišati

Najnovejše raziskave jasno potrjujejo povezavo med čustveno inteligentnostjo vodje in uspešnostjo vodenja.¹ Vodje z višjo čustveno inteligentnostjo dosegajo boljše rezultate pri motiviranju, gradnji odnosov in vodenju ekip. Vendar pa tradicionalno zaposlovanje to v večini organizacij popolnoma ignorira. Zakaj? Ker je časovno in finančno ceneje sprejeti diplomo kot znak čustvene zrelosti. Ker je življenjepis oprijemljiv, čustvena inteligentnost pa je nekoliko mehkejša. To je tako, kot če bi pri nakupu avta preverjali le izgled in ignorirali motor.

Coachi, ki so sodelovali z Apple, Google in IBM, opozarjajo na fenomen, ki ga v podjetništvu imenujemo "sindrom bleščečega sociopata". Gre za posameznika, ki uspeva zaradi svoji visokih sposobnosti, manjka pa mu empatije in skrbi za druge ljudi. Uveljavljeni coachi poudarjajo pomen odnosov v vodstvu in opozarjajo, da lahko tudi najbriljantnejši strokovnjak brez čustvene kompetence uniči celoten tim.^3,4,5

Poglejmo številke:

57 % zaposlenih zaradi slabega vodstva vloži odpoved. Še 32 % jih zaradi tega razmišlja o odhodu.⁶ 

Ne zaradi slabe plače. Ne zaradi dolgih ur. Zaradi šefa, ki ne zna upravljati svojih čustev ali čustev drugih.

Stroški ene napačne zaposlitve na vodstveni ravni lahko dosežejo 2-kratnik letne plače tega zaposlenega, ko upoštevamo fluktuacijo, izgubo produktivnosti, moralo tima in stroške ponovnega iskanja kadra.⁷

Presenetljiva resnica o mehkih veščinah

Tukaj pride do premika paradigme, ki mu lahko rečemo kar razumevanje psihologije v organizacijah. Tisto, kar imenujemo mehke veščine, so pravzaprav najtrše veščine v modernem poslovnem svetu.

Vanessa Van Edwards, raziskovalka vedenjske znanosti, poudarja, da izjemno velik del naših odnosov in komunikacije usmerjajo neverbalni signali.⁸ Če vaš vodja ne zna "prebrati sobe", če ne prepozna, kdaj je njegov tim pod stresom, če ne ve, kako motivirati različne osebnostne tipe, nimate vodje, imate strošek. Seveda se prepoznavanja stiske drugih lahko naučimo. Tako sposobnost prepoznavanja, kot tudi željo po učenju in nagnjenost k sprejemanju novih informacij pa lahko prepoznamo s psihodiagnostičnimi testi.

Mnogi psihologi radi citirajo starejše študije, ki nakazujejo, da je generalna inteligentnost posameznika najvišji napovedni dejavnik za njegovo uspešnost na delovnem mestu. Spencer Greenberg in kolegi so v zadnjih nekaj letih to tezo znanstveno potrdili zgolj za visoko kompleksna, analitična delovna mesta. Na vseh drugih delovnih mestih pa so po Greenbergu višji napovedni dejavnik za uspešnost pozameznika njegove osebnostne in motivacijske lastnosti. 

Richard E. Boyatzis opozarja, da vodje, ki ne obvladujejo lastnega stresa in čustvenega stanja, pogosto prispevajo k nastanku napetega in nestabilnega delovnega okolja, kjer so zaposleni bolj podvrženi čustveni izčrpanosti, konfliktom in upadu motivacije. Nasprotno pa zaposleni z visoko čustveno inteligentnostjo ostajajo mirni pod pritiskom, uspešno uravnavajo odnose ter se empatčno in prilagodljivo odzivajo na sodelavce.⁹ 

Dobra novica je, da lahko te ključne kompetence prepoznamo s psihodiagnostičnimi orodji, kot so testi osebnosti in čustvenega profila.

Kako izgleda psihološko testiranje v praksi?

Obstajajo različni psihološki testi, ki merijo čustveno inteligentnost. Razlikujejo se v okvirih merjenja, saj lahko merijo čustveno inteligentnost kot sposobnost (ki je posamezniku dana in jo lahko razvija v manjši meri), kot osebnostno lastnost (ki jo lahko razvija) ali kot mešanico sposobnosti ter osebnostne lastnosti. Zadnji okvir merjenja je v praksi prevladujoč, saj poudarja, da se je čustvene inteligentnosti možno tudi učiti.¹⁰

Temu prilagojeni so tudi načini ocenjevanja: testiranje sposobnosti s psihodiagnostičnimi testi ter samoocenjevanje in ocenjevanje drugih s psihodiagnostičnimi testi in vprašalniki.

Možni načini preverjanja čustvene inteligentnosti so še:

1. Večdimenzionalno testiranje

Namesto enega testa uporabimo kombinacijo testov čustvene inteligentnosti, ocenjevalne vprašalnike (npr. 360-stopnjska povratna informacija) ter ocenjevalne situacije, kot je na primer simulacija kritičnih situacij.

2. Situacijski scenariji

Kandidati rešujejo realne probleme v intervjuju ali esejski obliki: "Vaš najboljši sodelavec se pripravlja na odpoved zaradi konflikta z drugim team memberjem. Kako pristopite?" "Prejeli ste kritične povratne informacije pred pomembno prezentacijo. Kako se odzovete?"

3. Nevronska povratna informacija

Moderne tehnologije omogočajo merjenje fizioloških odzivov (srčni utrip, kožna prevodnost, celo mikroizraze obraza) na različne vrste stresa, s tem pa preverjamo dovzetnost osebe za različne stresne situacije.

4. Kombinacija zgoraj naštetih postopkov

Prihodnost zaposlovanja je tukaj

Podjetja, ki še vedno zaposlujejo le na podlagi življenjepisa, klasičnega intervjuja in "dobrega občutka", že plačujejo visoko ceno.

Pregled literature iz 104 znanstvenih člankov (1998–2022) potrjuje, da čustveno inteligentni vodje sistematično izboljšujejo timske izide – od boljše produktivnosti preko višjega angažmaja do boljše timske dinamike.¹¹

Najuspešnejša svetovna podjetja, kot so Google, Microsoft in Zappos, so spremenili pristop zaposlovanja in iskanja potencialov za vodenje. Po vpeljavi ocenjevanja čustvene inteligentnosti (bodočih) vodij v postopku selekcije ali razvoja kadrov poročajo o 20 % do 37 % povečanju timske produktivnosti ter 15 % do kar 75 % nižji fluktuaciji.¹²

Konkretni koraki za vaše podjetje:

1. Začnite z raziskavo

Analizirajte svoje trenutne vodje. Koliko od njih bi pristalo na psihodiagnostično testiranje? Rezultat vas lahko presenetijo, hkrati pa omogočajo pomemben uvid.

2. Vpeljite standardizirano testiranje

Vsak kandidat, vsaj za vodstveno pozicijo, mora opraviti znanstveno validiran psihodiagnostični test. Brez izjem.

3. Spremljajte dolgoročne rezultate

Korelacija med psihodiagnostičnimi rezultati in dejansko uspešnostjo v vodenju. 

4. Investirajte v razvoj

Čustveno inteligentnost lahko razvijamo.

5. Stopite v kontakt s strokovnjaki za vodenje podjetja O. K. Consulting

Po kratkem posvetu lahko sestavimo pristop, ki bo pregledal in prepoznal slepe pege vaše organizacije.

Čas je, da priznamo očitno

V svetu, kjer lahko umetna inteligenca opravi večino kognitivnih nalog, postajajo čustvena inteligentnost, empatija in sposobnost vodenja ljudi naše ključne konkurenčne prednosti.

Vprašanje ni, ali si lahko privoščimo psihološko testiranje. Vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da ga ne vpeljemo.

Vaš naslednji zaposleni bo z vami nekaj prihodnjih let. To časovno obdobje je visoka finančna in energijska investicija. Z veseljem vam pomagamo zagotoviti pravo izbiro.

 

Če želite izvedeti več o implementaciji psihodiagnostičnih orodij v vašem podjetju ali če vas zanima, kako bi prestali takšno testiranje sami, kontaktirajte O. K. Consulting, strokovnjake za organizacijsko psihologijo.

Prihodnost podjetništva je v rokah tistih, ki razumejo, da je vodenje ljudi umetnost, ki zahteva prepoznavanje in vajo.

Timotej Strnad, mag. psih.,  direktor podjetja in vodja psihodiagnostike v O. K. Consulting,  tim.strnad@okconsulting.si

 

Več o naši storitvi psihološkega testiranja si lahko preberete tudi tukaj.

 

Viri:

1. Gerhardt, K., Bauwens, R. in van Woerkom, M. (2025). Emotional intelligence and leader outcomes: A comprehensive review and roadmap for future inquiry. Human Resource Development Review. https://doi.org/10.1177/15344843251342689

2. Goleman, D. (1997). Čustvena inteligenca: Zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Mladinska knjiga.

3. Scott, K. (2024). Stop rewarding brilliant jerks. LinkedIn. Pridobljeno s https://www.linkedin.com/pulse/stop-rewarding-brilliant-jerks-kim-scott-dyglc/

4. Eurich, T. (2018). Working with people who aren’t self-aware. Harvard Business Review. Pridobljeno s https://hbr.org/2018/10/working-with-people-who-arent-self-aware

5. Schmidt, E., Rosenberg, J. in Eagle, A. (2019). Trillion Dollar Coach: The Leadership Playbook of Silicon Valley’s Bill Campbell. HarperCollins Publishers. 

6. DDI – Center for Analytics and Behavioral Research (2019). The Frontline Leader Project: Exploring the most critical segment of leaders. Pridobljeno s https://www.prnewswire.com/news-releases/new-ddi-research-57-percent-of-employees-quit-because-of-their-boss-300971506.html

7. Tatel, C. in Wigert, B. (2024). Employee retention depends on getting recognition right. Gallup. Pridobljeno s https://www.gallup.com/workplace/650174/employee-retention-depends-getting-recognition-right.aspx

8. Van Edwards, V. (2024). Here’s What Percentage of Communication is Nonverbal. Science of People. Pridobljeno s: https://www.scienceofpeople.com/body-language-percentage/

9. Fisher Leadership Initiative Staff (2025). Unlocking leadership potential with Dr. Richard Boyatzis. Lead Read Today: Fisher Leadership Initiative. Pridobljeno s https://fisher.osu.edu/blogs/leadreadtoday/unlocking-leadership-potential-dr.-richard-boyatzis

10. O’Connor, P. J., Hill, A., Kaya, M. in Martin, B. (2019). The Measurement of Emotional Intelligence: A Critical Review of the Literature and Recommendations for Researchers and Practitioners. Frontiers in Psychology, 10. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2019.01116

11. Coronado-Maldonado, I. in Benítez-Márquez, M. D. (2023). Emotional intelligence, leadership, and work teams: A hybrid literature review. Heliyon, 9(10). https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2023.e20356

12. Emotint Editorial Team (2024). Unique case studies: Companies that transformed their hiring process with emotional intelligence testing. Emotint. Pridobljeno s https://blogs.emotint.com/blog-unique-case-studies-companies-that-transformed-their-hiring-process-with-emotional-intelligence-testing-197313