Rojen vodja: mit ali resnica?
Vodje so lahko osebe, ki jim ta vloga oz. funkcija zares ustreza. Rečemo jim, da so rojeni vodje. Potrebujejo malo dodatnih usposabljanj. Veščino vodenja razvijajo zelo intuitivno, naravno, gladko. Po nekaterih ocenah naj bi bilo 10 – 20 % ljudi v celotni populaciji, za katere bi lahko rekli, da jim je vodenje prirojeno.1
Ta odstotek je torej zelo majhen, potreba po vodjih pa velika. Kaj sedaj?
Zakaj tudi »rojen« vodja potrebuje izobraževanje?
Večina vodij, tudi tistih »rojenih«, potrebuje za uspeh v svoji vlogi oz. funkciji pridobiti dodatna znanja, večine in delati na sebi. Dobri vodje so torej tudi priučeni..jpg)
Tukaj torej tiči razlog, zakaj smo že pred več kot dvema desetletjema opazili potrebo po usposabljanjih za vodje in oblikovali program naše Šole sodobnega vodenja.
Več kot 25 let izkušenj z usposabljanjem in razvojem vodij
Več kot 80 šol vodenja v razpisni obliki ter za zaključene skupine v podjetjih in javnih zavodih
Več kot 2000 usposobljenih vodij iz različnih organizacij po celi Sloveniji
Kaj definira dobrega vodjo danes?
Vabimo vas, da v misli prikličete osebo, za katero bi rekli, da je dober vodja. Oseba je lahko iz vašega delovnega okolja, širšega družbenega okolja ali zasebnega življenja.
Razmišljajte skupaj z nami.
- Kakšen pravzaprav sploh je dober vodja? Kako vodi?
- Katera znanja, veščine in osebnostne lastnosti ima dober vodja?
- Katerih lastnosti vodje in vodenja se je lažje naučiti in katerih težje?
- Je lahko nekdo dober vodja zgolj v nekaterih delovnih okoljih ali situacijah?
Pomagamo vam pri odgovorih.
Vodenje je veščina, ne le funkcija
Vodja je oseba, ki je v vlogi vodje ali na delovnem mestu oz. funkciji vodje. Vodenje je veščina usmerjanja, motiviranja in vplivanja na posameznike ali skupine, da dosežejo skupne cilje. Dober oz. uspešen vodja je torej oseba v vlogi oz. na funkciji vodje, ki ima dobro razvito veščino vodenja.
V vlogi vodje smo lahko, ko vodimo nek projekt ali tim. V tem primeru smo v tej vlogi krajši čas ter nam je ta vloga lahko dana ali pa smo jo prevzeli sami. Lahko pa smo na delovnem mestu vodje, ki je določena v procesu sistematizacije na delovnem mestu. Sama vloga ali funkcija še ne pomeni, da je oseba v vodenju tudi zares uspešna.
Ključne kompetence sodobnega vodje
Vodja pozna svoje delo in delovno okolje, širše poslovno okolje, seveda pa tudi svoje zaposlene. Vešč je v postavljanju vizije in ciljni usmerjenosti, spreten je v komunikaciji in odnosih ter v upravljanju sprememb in obvladovanju stresa. Osebnostne lastnosti, ki pripomorejo k uspehu vodje, so dinamično in proaktivno delovanje, čustvena stabilnost in odpornost na stres, skrb za ljudi in odnose ter kritičen pristop do sebe in sodelavcev.
Nekateri zaposleni imajo potencial za vodenje – so osebnostno primernejši za vodenje ljudi.
Vodenje pa je kompleksna vloga in veščina, zato določen paket osebnostnih lastnosti ni dovolj za uspeh.
Potencial ni dovolj – potreben je razvoj
V svoji praksi opažamo, da so v vlogo vodje velikokrat postavljeni posamezniki, ki so osebnostno manj primerni ter si morda te vloge celo niso želeli. Delovna okolja niso idealna, zato smo pri odločitvi, koga postaviti na delovno mesto vodje, velikokrat omejeni. V tem primeru je še pomembneje, da vodstvo in kadrovska služba podpre vodje ter jim omogoča usposabljanja v obliki treningov in coachinga.
Težko bi trdili, da se je nekaterih znanj in veščin vodenja lažje oziroma težje priučiti. Lahko pa trdimo, da so vodje različno sposobni, dovzetni in motivirani za pridobivanje določenih znanj in razvijanje veščin. Nekateri vodje hitreje usvajajo veščine ciljne usmerjenosti in upravljanja s krizami, drugi se hitreje in lažje priučijo dajanja povratnih informacij in pohval ter razvoja zaposlenih.
Delovno okolje soustvarja uspeh vodje
Uspeh vodje lahko zavisi od situacij in okoliščin. Nekateri vodje uspešneje vodijo v kriznih situacijah, drugi v stabilnejših okoliščinah. Nekateri potrebujejo več spodbud in zaščite iz širšega delovnega okolja, drugi uspešno vodijo tudi ob pomanjkanju tega. Na tem mestu velja izpostaviti, da je vodenje vedno vpeto v širše (delovno) okolje, zato je smiselno hkrati krepiti tako vodje kot okolje.
Še en vidik, ki vpliva na uspešno vodenje, je število ljudi pod okriljem vodje. Vodja naj bi za optimalno delo vodil največ 15-20 ljudi.2 Gre za še obvladljivo skupino, ki jo zmore voditi kakovostno.
Smo vas prepričali, da se da vodenja tudi priučiti?
Ali bolje – da se mora vodenja tudi kaj učiti?
Si želite razvijati lastne veščine vodenja?
Preverite aktualne izvedbe Šole sodobnega vodenja v Koladarju izobraževanj.
Ste pripravljeni razviti uspešne vodje v svojem podjetju?
Izberite naš program za usposabljanje vodij, Šolo sodobnega vodenja, in skupaj z nami soustvarite kulturo uspeha v vaši organizaciji. Preberite več o programu Šole sodobnega vodenja.
Viri:
1. Gallup (2014). Why Great Managers Are So Rare. Pridobljeno s https://www.gallup.com/workplace/231593/why-great-managers-rare.aspx.
2. Indeed (2025). What Is the Span of Control in Business? (Factors and Types). Pridobljeno s https://ca.indeed.com/career-advice/career-development/span-of-control?utm_source=chatgpt.com
