Vodja.
Oseba, ki je v funkciji in/ali vlogi vodenja skupine ljudi. Vodja se mora do neke mere spoznati na področje, ki ga vodi, in dosegati zastavljene cilje. Znati mora odlično komunicirati in reševati konflikte. Sestaviti mora uspešen tim in ga voditi preko ovir. Prepoznavati mora potenciale in znati motivirati. Znajti se mora s spremembami in krizami. Biti mora odločen in imeti karizmo. Nenazadnje potrebuje tudi veščine delegiranja in pogajanja.
Morda se vse skupaj sliši nekoliko komplicirano, stresno.
Gremo skupaj in počasi.
Uspešno vodenje res zahteva osebo, ki je ciljno usmerjena ter vešča v odnosih in komunikaciji. Dobra novica je, da se lahko za te kompetence usposobimo.
Ste vodja in se sprašujete, na katero v tej poplavi veščin, ki bi jih naj obvladali, se najbolj obrestuje zares osredotočiti? Mi imamo odgovor.
Osredotočite se na opazovanje in regulacijo sebe in svojih odzivov. Gre za bazo, iz katere lahko uspešno gradite vse ostale veščine vodenja.
Najboljši vodje najprej vodijo sebe.
Kaj je samoregulacija in zakaj je v vodenju tako pomembna?
Regulacija sebe in svojih odzivov je sposobnost nadzorovanega procesiranja in izražanja svojega doživljanja in misli. V vodenju je ta sposobnost izjemnega pomena, saj vodja zaradi svoje središčne vloge v kolektivu ali timu pomembno vpliva na sodelavce.
Samoregulacijo lahko zaradi tega, kar predstavlja, opišemo tudi kot čustveno zrelost, psihološko odpornost, mentalno stabilnost ter dobro zavedanje samega sebe.
Če prevedemo v poslovni jezik, samoregulacija pomeni:
-
ohranjati mirno kri,
-
ostati profesionalen v težkih situacijah,
-
imeti iskren vpogled vase,
-
znati voditi sebe, preden vodiš druge.
Predstavljajte si vodjo, ki hitro in impulzivno sprejema odločitve, ki niha v svojih reakcijah na sodelavce ali pa je nenehno v obrambni drži pred težavami v delovnem okolju. Takšna oseba je v stresu in ta stres pokaže. Tudi njegova okolica začuti stres ali se postavi v obrambno držo.
Kaj je rešitev? Ustaviti se za trenutek, zadihati, preiti iz avtopilota na način delovanja, ki smo mu namenili nekaj razmisleka.
Kako izgleda reguliran vodja?
-
Ohranja mirnost pod pritiskom in ne reagira impulzivno.
-
Prepoznava in obvladuje svoja čustva. Ve, kdaj je jezen, utrujen ali pod stresom, in zna to regulirati, da ne vpliva negativno na tim.
-
S svojo stabilnostjo umirja dinamiko v timu, daje občutek varnosti in zaupanja.
-
Ohranja perspektivo in racionalno presojo. Odločitev ne sprejema iz panike ali afekta, ampak uravnoteži čustva in razmišljanje.
-
Je zgled odpornosti in pokaže, da stres, strah in negotovost niso nekaj, kar nas mora paralizirati, ampak nekaj, s čimer se lahko konstruktivno soočimo.
Verjetno poznate situacijo, ko v prostor vstopi oseba, skupina ljudi jo pogleda, takoj izkaže zaupanje in da pomen temu, kar bo povedala. To je integriteta. To je vpliv. To je oseba, ki je izkazala, da zmore samoregulacijo.
Vodja, ki regulira svoje odzive, je dokazano uspešnejši
Regulacija sebe je splošno koristna četudi nismo v vlogi vodje, saj pripomore k prevzemanju nadzora nad svojimi odločitvami in občutku večjega vpliva nase in na svoje okolje. V vodenju to odigra še večjo vlogo, saj z reguliranjem sebe posredno reguliramo tudi druge ljudi.
Psihološke raziskave jasno potrjujejo povezavo med čustveno stabilnostjo, upravljanjem s stresom, obvladovanjem zahtevnejših situacij in učinkovitostjo vodenja. Čustveno manj stabilni vodje težje obvladujejo stres in konflikte ter posledično ustvarjajo manj spodbudno delovno okolje.1,2 Raziskave so potrdile, da je čustveno stabilen vodja tisti, ki pomembno zmanjša možnost čustvene izčrpanosti svojih zaposlenih.³
Kaj lahko kot vodja konkretno naredite že danes?
Pričnite z razvijanjem sposobnost samoregulacije, posledično pa vodite z zgledom in vplivom.
-
Vzpostavite prostor med dražljajem in odzivom.
Namesto hitre čustvene reakcije si vzemite trenutek za premislek. To omogoča odločanje, ki je premišljeno in strateško, ne zgolj taktično. -
Prepoznajte svoje sprožilce in jih obvladujte z zavestnimi strategijami.
Vsak vodja ima situacije, ki ga spravijo v nelagodje – naj bo to negotovost, kritika ali pritisk časa. Regulirani vodje se zavedajo teh sprožilcev in razvijejo mehanizme za njihovo obvladovanje: strukturiranje nalog, učinkovito delegiranje ali refleksijo s pomočjo zaupanja vrednega sogovornika. -
Uskladite čustva z vizijo vodenja.
Če vodja izgublja nadzor nad lastnimi čustvi, izgublja tudi kredibilnost in integriteto. Regulirani vodje zavestno usmerjajo svojo energijo v krepitev zaupanja, jasne komunikacije in vodenja skozi vizijo, ki jo ekipa razume in podpira.
Ko krepimo samoregulacijo, krepimo integriteto, s tem pa vpliv.4
Pogosta vprašanja vodij
|
Kako vem, ali sem dovolj reguliran? |
|
Ali lahko samoregulacijo treniram sam? |
|
Katere tri tehnike lahko uporabim takoj?
|
Zaključna misel
Sedaj ko smo ozavestili osnove, pa h krepitvi osebnih kapacitet vodje ter piljenju veščin uspešnega vodenja. Samoregulacija je prva stopnica. Ko jo osvojite, postanejo vse druge vodstvene veščine lažje dosegljive.
Če si želite visoko strokovnega, izkušenega in poglobljenega pristopa, vam ponujamo storitvi:
Individualni poslovni coaching,
Šola sodobnega vodenja.
Viri:
1. Judge, T. A., Bono, J. E., Ilies, R. in Gerhardt, M. W. (2002). Personality and leadership: A qualitative and quantitative review. Journal of Applied Psychology, 87(4), 765–780. https://doi.org/10.1037/0021-9010.87.4.765
2. Coronado-Maldonado, Y. in Benítez-Márquez, M. D. (2023). Emotional intelligence, leadership, and work teams: A hybrid literature review. Heliyon, 9(9), e20778. https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2023.e20778
3. David, E. M., Shoss, M. K., Johnson, L. U. in Witt, L. (2020). Emotions Running High: Examining the Effects of Supervisor and Subordinate Emotional Stability on Emotional Exhaustion. Journal of Research in Personality, 84, 103885. https://doi.org/10.1016/j.jrp.2019.103885
4. Goleman, D. (2004). What makes a leader? Harvard Business Review. Pridobljeno s https://hbr.org/2004/01/what-makes-a-leader
