Timsko delo je danes eden najpogosteje uporabljenih pojmov v poslovnem svetu, pa vendar eden tistih, ki jih najraje uporabljamo brez pravega razumevanja. O njem govorimo na sestankih, ga zapisujemo v razpise za zaposlitev in ga pogosto navajamo kot pogoj za uspeh. A ko vprašamo ljudi, kaj timsko delo pravzaprav pomeni, so odgovori različni. Nekateri ga povezujejo z dobrim vzdušjem, drugi z usklajevanjem nalog, tretji z enkratnimi team building dogodki. V resnici pa gre za veliko več kot le za delo na isti nalogi ali prijetno sodelovanje.
Kaj sploh je timsko delo?
Timsko delo je način sodelovanja, v katerem skupina ljudi poveže svoje znanje, sposobnosti in energijo v skupen namen in jasen cilj. Bistvo timskega dela zajema izraz sinergija, ki izvira iz grške besede synergos (»d
elovati skupaj«) in pomeni: več posameznikov skupaj ustvari nekaj, kar presega vsoto prispevkov vsakega posameznika.
Pri timskem delu gre torej za to, da lahko skupina ljudi skupaj ustvari nekaj, česar posameznik sam nikakor ne bi mogel doseči. To timu uspe ob jasnem cilju, ki ga lahko člani tima dosežejo le skupaj, intenzivno medsebojno interakcijo, uspešnim reševanjem (neizogibnih) konfliktov ter prispevkov vseh članov tima.
Ko skupina postane tim
Pogosto besedi skupina in tim uporabljamo kot sopomenki, kar nista. Vezano na organizacijsko strukturo in delovanje, ločimo termine kot so kolektiv, delovna in projektna skupina ter tim.
Kolektiv je skupina zaposlenih znotraj podjetja, ki načeloma delujejo drug ob drugem. Delijo si prostor, organizacijo dela in morda vrednote, a njihovo delo ni nujno prepleteno. Za razliko je tim skupina ljudi, ki delajo drug z drugim. To pomeni, da svoje delo sproti usklajujejo, se učijo drug od drugega in skupaj sprejemajo odločitve. Če kolektiv poudarja soobstoj, tim poudarja so-delovanje.
Pri delovni skupini posamezniki delajo vsak zase, četudi imajo podobne naloge ali cilje. Njihove naloge so načeloma stalne in rutinske, uspešnost opravljenega dela pa se meri ločeno. Primeri delovne skupine: ekipa za podporo strankam v podjetju, računovodski oddelek, ki vodi mesečne izračune in poročila, čistilna ekipa v šoli ali podjetju.
Projektne skupine se oblikujejo okrog konkretnega cilja ali projekta. Člani so povezani, ker morajo uskladiti svoje prispevke in končni izdelek. Če je v takšni skupini sodelovanje bolj koordinirano kot zares povezano, še ne gre za tim. Je pa projektna skupina zaradi zahtev po skupnem delu najbližje timu. Primeri projektne skupine: ekipa, ki razvija nov izdelek, projektna skupina za organizacijo konference ali dogodka, skupina za implementacijo nove IT infrastrukture v podjetju.
Vsaka delovna ali projektna skupina lahko postane tim, če člani redno in aktivno sodelujejo ter imajo jasen skupni cilj.
Tim ni le strukturirana skupina, temveč socialni sistem, ki zahteva zaupanje, odprto komunikacijo in občutek pripadnosti. Ko tim deluje učinkovito, člani ne razmišljajo več v kategorijah “jaz in oni”, ampak “mi”. Prav ta prehod iz »jaz« v »mi« je tisti, ki loči skupino od pravega tima.
Gradniki uspešnega tima in timskega delovanja
Če želimo razumeti, zakaj nekateri timi uspevajo, drugi pa ne, moramo pogledati, na čem slonijo uspešni timi. Dokazano je, da imajo učinkoviti timi nekaj skupnih značilnosti, ki jim omogočajo doseganje ciljev, visoko produktivnost in tudi inovativnost.1,2,3 Uspeh tima ni naključen, temveč rezultat zavestnega oblikovanja in negovanja ključnih elementov timskega delovanja.
1. Zaupanje v timu
Zaupanje je temelj vsakega uspešnega tima. Brez njega se člani ne upajo izpostaviti, priznati napak ali izraziti dvomov. Zaupanje se lahko zgradi in vzdržuje v psihološko varnih okoljih. Amy Edmondson4, raziskovalka psihološke varnosti, poudarja, da se v varnem in zaupljivem okolju delijo raznolike ideje, bolj konstruktivno se rešujejo konflikti ter so se člani tima sposobni učiti drug od drugega. Člani se zavedajo, da jih drugi ne bodo kaznovali za napake ali vprašanja. Brez zaupanja tim stagnira, težko dosega cilje ter je članom drug z drugim neprijetno.
2. Jasni cilji tima in vloge članov
Vsak član mora natančno razumeti, zakaj tim obstaja in kakšen prispevek lahko poda. Nejasne vloge in neznan namen vodijo v frustracije, podvajanje dela ali zanemarjanje odgovornosti. Jasni cilji in vloge omogočajo, da vsak posameznik ve, kje lahko doprinese največ, ter razvija občutek lastništva in odgovornosti. Dober vodja zagotovi, da je namen tima jasen, vloge so razdeljene po najboljših zmožnostih in da vsak član vidi, kako njegovo delo prispeva k skupni sliki.
3. Komunikacija v timu
Uspešni timi ne temeljijo le na tem, da se člani med seboj razumejo, temveč na redni in pogosto tudi precej intenzivni komunikaciji. Ključni so poslušanje in slišanje drug drugega, konstruktivno dajanje in sprejemanje povratnih informacij ter sposobnost reševanja konfliktov. Timi, ki znajo odprto komunicirati in poiskati dogovore tudi ob razlikah v mnenjih, razvijajo močnejše vezi in so ustvarjalnejši. Pomembna je redna in transparentna komunikacija, ki vključuje deljenje informacij, napredka in težav, kar preprečuje napačna pričakovanja in zmede.
4. Raznolikost in medsebojno dopolnjevanje
Raznolikost v osebnostih, strokovnem znanju, izkušnjah in pogledih prinaša bogatejše odločitve in inovacije. Uspešni timi znajo raznolikost upravljati kot vir moči, ne pa kot oviro. Različni pogledi omogočajo prepoznavanje slepih peg, spodbujajo ustvarjalnost in preprečujejo enostranske rešitve. Pomembno je, da tim ne išče soglasja za vsako ceno, temveč izkoristi raznolikost za učenje, izmenjavo idej in skupno rast.
5. Redna evalvacija in refleksija
Najuspešnejši timi redno preverjajo, kako delujejo, ne le, kaj so dosegli. Sistematični evalvacija in refleksija omogočata prepoznavanje dobrih praks in izboljšav, preučevanje konfliktov in razumevanje dinamike med člani. Redni pregled »za nazaj« pomaga razviti kulturo učenja, kjer tim skupaj raste, se prilagaja spremembam in postaja bolj učinkovit. Redna evalvacija uspešnosti in refleksija članov in njihovih dinamik pomembno doprinese k dolgoročni uspešnosti in odpornosti tima.
6. Podpora širšega delovnega okolja
Timi so neločljivo povezani z delovno organizacijo, znotraj katere delujejo. Uspeh tima tako ni odvisen le od posameznih članov in vseh zgoraj naštetih gradnikov uspešnega tima, temveč tudi od širšega delovnega okolja, ki lahko spodbuja ali zavira uspešno timsko delo. Najboljša spodbuda timskemu delu je kultura sodelovanja v delovnem okolju, ki je naklonjena odprti komunikaciji, deljenju znanja in idej ter inovativnosti. Prav tako pomembno je tudi vodenje, ki lahko poleg utrjevanja takšne kulture pomembno vpliva tudi na gradnjo in razvoj uspešnih timov, saj vodje najbolje poznajo svoje zaposlene in možnost njihovega doprinosa pri delu v različnih timih.
Zaključek: timsko delo kot način doseganja delovnih ciljev in razvoja
Timsko delo ni le skupno opravljanje nalog, temveč način sodelovanja, ki zahteva prispevek vsakega člana, hkrati pa odprtost za ideje in mnenja drugih.
Če kdo v timu ostaja pasiven, se ga ne sliši ali če vsi vedno brezpogojno soglašajo, nekaj ne deluje. Resnična moč tima se pokaže, ko člani skupaj ustvarjajo, se učijo drug od drugega ter prispevajo k rasti posameznika ter uspehu celotnega tima in organizacije.
Če želite v vaši organizaciji okrepiti timsko sodelovanje in razviti učinkovitejše time, se povežite z nami. Strokovnjaki iz O. K. Consultinga vam lahko pomagamo s svetovanjem, delavnicami in timskim coachingom, prilagojenim vašim potrebam.
Ta članek je prvi iz serije člankov o timskem delu. Vabljeni k branju ostalih člankov.
Serija člankov o timskem delu:
1. Kaj je timsko delo in kdaj je timsko delo zares uspešno?
2. Zakaj timsko delo odloča o uspehu podjetja?
Objava še sledi:
3. Kakšna je vloga vodstva pri timskem delu zaposlenih?
4. Ali je vsak zaposleni sposoben timskega dela?
5. Kako izbrati prave team building programe?
Viri:
1. Boogaard, K. (2022). What strong teamwork looks like: 7 proven models. Atlassian. https://www.atlassian.com/blog/teamwork/what-strong-teamwork-looks-like
2. De Smet, A., D’Auria, G., Meijknecht, L., Albaharna, M. in drugi. (2024). Go, teams: When teams get healthier, the whole organization benefits. McKinsey & Company. Pridobljeno s https://www.mckinsey.com/capabilities/people-and-organizational-performance/our-insights/go-teams-when-teams-get-healthier-the-whole-organization-benefits
3. Google re:Work. (n.d.). Understand team effectiveness. Pridobljeno s https://rework.withgoogle.com/intl/en/guides/understanding-team-effectiveness
4. Harvard Business School Online. (2024). The Parlor Room: Amy Edmondson on teaming, communication, and psychological safety [Video]. YouTube. https://youtu.be/21iTX70R0V0?si=nRQEKcyRaNe5QDaX
