Timsko delo je ključ uspeha podjetij. Omogoča reševanje kompleksnih izzivov sodobnega časa ter spodbuja inovativnost. Uspešni timi kombinirajo sodelovanje in samostojno delo članov tima.
Če bi se morali danes vprašati, kaj loči uspešna podjetja od tistih, ki težko dohajajo spremembe, bi bil odgovor pogosto – ljudje in način, kako delajo skupaj. V času, ko tehnologija napreduje hitreje kot kadarkoli, ko so informacije dostopne v trenutku in ko globalni trg ne pozna več stalnosti, postaja sposobnost učinkovitega sodelovanja ena ključnih konkurenčnih prednosti podjetij.
Timsko delo ni več zgolj "lepa vrednota”, zapisana v podjetniških brošurah. Postalo je osrednji mehanizem delovanja sodobnih organizacij. A da bi razumeli, zakaj timsko delo danes tako odločilno vpliva na uspeh podjetij, moramo pogledati, kako se je delo kot tako spremenilo, ko se je spreminjalo delovno okolje od tradicionalnega do sodobnega, mrežno povezanega okolja.1
Od tradicionalnih do modernih organizacij: premik v miselnosti in načinu dela
V “starih” pos
lovnih modelih je bil svet jasen in stabilen: podjetje je imelo hierarhijo, naloge so bile natančno razdeljene, delovni procesi standardizirani. Vodje so dajali navodila, zaposleni pa so jih izvajali.
Uspešnost je bila povezana predvsem z disciplino, natančnostjo in učinkovitostjo posameznika. Vrednote so temeljile na nadzoru, v ozadju katerega je bilo prepričanje, da je ljudi treba usmerjati in da je vodja tisti, ki ve več.
Zaposleni so delo pogosto dojemali kot svoj “del naloge”, ne kot del širše zgodbe. Posledično je bilo malo prostora za kreativnost ali izmenjavo idej, inovacije pa so bile naloga vodstva, ne zaposlenih.
Kasneje, z rastjo izobraženosti in pojavom “znanjsko-intenzivnih” panog, se je začel premik. Vodje so spoznavali, da podjetje ne more več uspevati zgolj na podlagi ubogljivosti, temveč na podlagi širše vključenosti in zaupanja.
Takšna podjetja so še vedno ohranjala del nadzorne strukture, a so začela ustvarjati več prostora za dialog in timsko delo. V praksi se mnoge delovne organizacije še danes nahajajo “nekje vmes” – želijo biti moderna, a jih stari vzorci še vedno zadržujejo.
V sodobnih
poslovnih okoljih se poudarek premakne z “nadzora nad zaposlenimi” na “odgovornost zaposlenih za skupni uspeh”. Vodja postane usmerjevalec in mentor, ne več “šef”, zaposleni pa partnerji v doseganju ciljev. Namesto individualizma prevlada kultura sodelovanja, odprte komunikacije in medsebojnega zaupanja.
Vrednote in veščine, ki so nekoč veljale za “mehke”, danes predstavljajo trdo jedro konkurenčnosti.
Sodobna podjetja potrebujejo timsko delo bolj kot kadarkoli prej. Kolaborativno reševanje problemov vodi do boljših rezultatov, posamezniki pa so veliko bolj pripravljeni tvegati in inovirati, ko imajo za seboj podporo tima.2
1.jpg)
Dejavniki, ki so spodbudili premik k timskemu delu
Ko pogledamo, kako so se podjetja razvijala od tradicionalnih proti sodobnim oblikam dela, vidimo, da se je prav v tem procesu utrdila vloga timskega dela. Njegov pomen pa postane še bolj očiten, ko razumemo, kateri tehnološki, družbeni in gospodarski dejavniki so organizacije spodbudili k sodelovanju namesto k individualnemu delu.3
Spremembe v današnjem svetu so vse hitrejše, izzivi – od tehnoloških sprememb do trajnostnih prehodov – pa preveč zapleteni, da bi jih lahko reševal posameznik. Zahtevajo skupno razmišljanje, raznolikost perspektiv in stalno prilagajanje. Kolektivna inteligentnost, ki jo omogoča timsko delo, je postala ključen dejavnik uspešnosti pri reševanju teh kompleksnih vprašanj.
Z razvojem tehnologije so delovni procesi postali bolj povezani in zahtevnejši, naloge pa redko omejene na eno strokovno področje. Ker posameznik težko obvlada vse vidike dela, postajajo ključni multidisciplinarni timi, ki združujejo tehnično, analitično in ustvarjalno znanje. Z razvojem umetne inteligence, ki prevzema rutinske naloge, postaja človeški prispevek, ki temelji na ustvarjalnosti, kritičnem razmišljanju in sodelovanju, še toliko bolj pomemben. Tim postaja osrednja enota inovacij, veščina timskega dela pa
pomembna kompetenca tudi v prihodnosti.
Z globalizacijo in digitalno povezanostjo se je delo razširilo prek fizičnih meja. Ekipe delujejo v različnih časovnih pasovih, kulturah in jezikih, kar zahteva visoko raven usklajevanja in zaupanja. Timsko delo je postalo temeljni mehanizem za ohranjanje povezanosti in učinkovitosti v razpršenih delovnih okoljih.
Sodobni zaposleni pričakujejo več kot le stabilno zaposlitev. Nove generacije iščejo občutek pripadnosti, namen in sodelovanje. Delo v timu omogoča občutek vključenosti, možnost izražanja in učenja od drugih. Organizacije, ki to razumejo, oblikujejo kulturo, v kateri je sodelovanje del identitete, ne le organizacijska potreba.
Ali bomo od sedaj delali le še timsko?
Na kratko – "ne" in "da". "Ne", ker nekaterim delovnim mestom ustreza pretežno samostojno delo (npr. raziskovalec, programer, prevajalec) ter ker so nekatere delovne naloge (npr. priprava poročil, analiza podatkov, pisanje člankov) opravljene hitreje in bolj kakovostno, če so narejene samostojno. A prav te naloge so tudi med tistimi, ki jih umetna inteligenca najhitreje avtomatizira.
Zato drugi odgovor na vprašanje, ali bomo v prihodnje delali le timsko, ostaja "da", ker bo ravno timska oblika dela tista, ki bo ostajala kot bistvena človeška vrednost in omogočala nadaljnji razvoj. Izpostaviti pa velja, da ob tem, ko v sodobnih organizacijah narašča potreba po timski obliki dela, samostojno delo ne izginja ali postaja nepomembno. Tudi timski način dela zahteva določen delež samostojnega dela.
Je lahko timskega dela preveč?
Marsikdo poroča, da
zaradi nenehnega timskega dela, sestankovanja in koordinacije težje opravi dejansko delo, saj mu zmanjka časa, njegova osredotočenost pa je vedno znova prekinjena. Če je temu tako, ne gre za uspešno timsko delo.* V tem primeru govorimo o preobremenjenosti s sodelovanjem (angl. collaborative overload).
Niso vse oblike sodelovanja koristne.
Če je sodelovanje v timu brez jasne strukture, ciljev in individualno odmerjenega časa, vodi v zmanjšano učinkovitost in izčrpanost zaposlenih.4
Timsko delo ne pomeni, da člani tima ves čas delajo skupaj. Gre za način organizacije dela, kjer posamezniki prispevajo k skupnemu cilju, vendar v različnih fazah in z različnimi stopnjami sodelovanja. Učinkoviti timi znajo prehajati med sodelovalnim in samostojnim delom – razpravljajo, usklajujejo in odločajo skupaj, nato pa vsak član prevzame del nalog, ki jih opravi samostojno.5
Neprestano skupinsko delo bi pomenilo izgubo fokusa, prekinjeno miselno koncentracijo in manjšo produktivnost. Ključ timskega dela torej ni v stalnem sodelovanju, ampak v usklajeni izmenjavi med skupnim in individualnim prispevkom.
Zaključek: timsko delo kot ključ uspeha v modernih okoljih
Uspešna podjetja vedo, da je njihova največja prednost sposobnost povezovanja ljudi. Timsko delo prinaša energijo, ideje in agilnost, hkrati pa njegova prava vrednost nastane šele, ko obstaja ravnovesje med sodelovanjem in samostojnostjo.
Timsko delo ni zgolj organizacijska izbira, ampak nujna posledica spreminjajočega se sveta, ki je povezan, hiter in kompleksnejši. Sodelovanje postaja temelj, na katerem podjetja gradijo prilagodljivost, inovativnost in dolgoročno uspešnost.
Če želite v vaši organizaciji okrepiti timsko sodelovanje in razviti učinkovitejše time, se povežite z nami. Strokovnjaki iz O. K. Consultinga vam lahko pomagamo s svetovanjem, delavnicami in timskim coachingom, prilagojenim vašim potrebam.
Ta članek je drugi iz serije člankov o timskem delu. Vabljeni k branju ostalih člankov.
1. Kaj je timsko delo in kdaj je timsko delo zares uspešno?
2. Zakaj timsko delo odloča o uspehu podjetja?
Objava še sledi:
3. Kakšna je vloga vodstva pri timskem delu zaposlenih?
4. Ali je vsak zaposleni sposoben timskega dela?
5. Kako izbrati prave team building programe?
Viri:
1. Bulc, V. (2015). Ritmi poslovne evolucije: Sistemi, orodja in izkušnje za viharna razmišljanja [PDF]. Vibacom. Pridobljeno s https://vibacom.si/upload/RPE.pdf
2. Middleton, T. (2024). The importance of teamwork (as proven by science). Atlassian. Pridobljeno s https://www.atlassian.com/blog/teamwork/the-importance-of-teamwork
3. National Research Council. (2013). The Changing Organization of Work and the Safety and Health of Working People: Knowledge Gaps and Research Directions. National Academies Press. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK225532/
4. Cross, R., Rebele, R. in Grant, A. (2016). Collaborative overload. Harvard Business Review [PDF]. Pridobljeno s https://www.robcross.org/wp-content/uploads/2021/04/HBR-Collaborative-Overload.pdf
5. Boogaard, K. (2020). Strike the balance between individual and team contributions. Atlassian. Pridobljeno s https://www.atlassian.com/blog/teamwork/individual-contributions-vs-team-collaborations